vse to in se vec

Ja, naslov pove vse! In to sem v zadnjih dveh tednih močno občutila. Tako v pozitivnem smislu kot negativnem. Pa da začnemo z negativnim smislom, da se bo ta zapis vsaj lepo končal.

Ljudje opravljamo. Mislim, da težko najdeš človeka, ki tega še nikoli ni počel in ni 6 mesečni dojenček. Tud jst opravljam. Trudim se, da tega ne počnem prevečkat in da ko že opravljam, govorim o resničnih zadevah in ne lažem in izkrivljam dejstev. Torej, da povem o osebi samo to kar se vidla, kar sem opazila ali kar mi je razložila(ne v zaupnosti, ker ne izdajam). Ok, do sem vse lepo in …no, ne čist prav, ampak…

Zadnjič enkrat grem po dolgem času ven z eno prijateljico in tko klepetava, se pogovarjava o starih časih in nato ona vpraša: “Ej, a je res da si ti bla s tem pa tem modelom? Ej, a je res, da si ti to pa to? ” Ok, te nedolžne ljubezenske izmišljotine me ne ganejo več- živim v manjšem kraju, kjer ljudje prepogosto domnevajo, da če greš z nekom na kavo, tud seksaš z njim.

Prizadelo me je to, ko mi je rekla, da ji je oseba, ki ji sicer zaupam, se z njo tedensko dobivam na kavi in se precej druživa, povedala, da precej redno uživam neko nelegalno substanco! Opa, tuki se pa vse ustavi. Jst sem namreč ena tistih oseb, ki celo v najbolj divjih najstniških letih nisem nikoli poskusila nobenih mamil in nobenih nelegalnih substanc, ker imam v družini(sicer ne čist bližnji) osebo, ki je zaradi tega zgubila vse!

To zame ni več opravljanje, to je laž in izdaja človeka in to je podlo in grdo! Sm tok jezna, da se mi še zdej kr kadi iz ušes in ima ta izdajalska oseba samo srečo, da nisem maščevalna oseba, ker mam jst tud kr divjo domišljijo. Pa se ne bom spuščala na njeno raven!

Dost o tem, grem k bolj prijetnim zadevam! Pred kratkim smo s prijatelji naredili dobro delo in pomagali družini v stiski. Rek “what goes aroundcomes around” se je zopet izkazal za resničnega. Včeraj, ko mi je počila guma na avtu, jst pa kot prava ženska nimam pojma kako se to uredi, je starejši prijazni gospod takoj ustavil in rekel, da me bo vodil skozi to zahtevno operacijo da bom znala za prihodnjič!

Pa smo spet pri novem reku-”Človeka moraš naučiti loviti ribe in ne dajati mu rib!”(something like that)

Ker tok redko pišem blog in ponavadi pišem tud bl kr neki, sem zdele že resno razmišljala da bi pisala o zakonu o omejevanju kajenja, tko bi vsaj prišla do veliko komentarjev, sodeč po ostalih. Ampak ne bom! Ker se mi res ne da poslušat vseh teh že milijonkrat omenjenih stvari! Če sam na hitro omenim, da sama kadim, ampak me ta zakon ne moti…ker ko grem v lokal, grem primarno z namenom se družit z meni ljubimi ljudmi, tako da mi je pač vseeno, če skadim sam tist enga preden grem notr, pa enga ko grem ven iz lokala!

No, ok dost o tem zakonu. Zdej pa k moji najljubši temi-FAKSU! :)Yeah, right! Spet se je začelo šolsko leto, zame zadnje(uspelo mi je prilest v 4. letnik) in zdej iz pet vlečem zagon, da mi uspe še to leto nardit tistih skromnih enajst izpitkov, pa da potem prilezem do prvega cilja; to je diplome! Pol se bomo pa naprej pogovarjal!

Spet se mi je to zgodilo! Počasi mi gre to že zelo, zelo na živce. Namreč, moje neznanje ocenjevanja ljudi. Pa moja naivnost.

Sem eden tistih ljudi, ki se pri soljudjeh zelo potrudi poiskati pozitivne lastnosti in grem pri tem že v skrajnosti, in sicer na način da te lastnosti iščem v nedogled, jih izbrskam, vendar pa pri tem naletim na nekaj negativnih lastnosti in si pridobim nove rane in vlečem nove nože iz hrbta! In tega mam že počasi dost….Res, ta moja naivnost in nenehno opravičevanje drugih ljudi v stilu….pa sej ni tko mislil/a, pa sej ni hotel/a tega rect, narobe sem jo/ga razumela….me spravlja v obup. In potem včasih v zlobo….Ko se znesem na ljudi, ki niso nič krivi, le tega da so v moji družbi in da moja jeza leti nanje, na na izvor te jeze. Pa ne najdem recepta, da bi s tem početjem odnehala. In najhuje je, da se pri tem početju(torej iskanju pozitive v temi) zalotim, a si rečem: dej ji/mu čas, la la la…. Težko je spremeniti svoje lastnosti in navade! Vsakakršen recept bo prišel prov!

Dons se počutim tko bolj bedno. Verjetno je krivo vreme. Ali pa dejstvo, da sem trenutno precej nezaposlena- nimam študentskega dela, ker sem v procesu iskanja le tega, faks se še ni začel, prijatelji in predvsem prijateljice pa so okupirani s svojimi partnerji, tako da ni tolk časa za ubogo samsko dekle. Zakaj ubogo? Sama se tko sploh ne počutim, pravzaprav uživam v dejstvu, da sem samska in ne potrebujem fanta. Poprave, sem uživala! Dokler….me niso ljudje začeli spraševati kako to da sem samska, a mi ni nč bad, ali pogrešam koga ob sebi,…potem začeli razlagati, da še ta in ta ima punco/fanta,….skratka zadnje dni mi ljudje vsepovprek utrujajo z me being single, s tem, da se ne trudim dovolj da bi si našla nekoga….Počasi mi prekipeva! Vem, da se ne bi smela obremebjevati s tem kaj si drugi misiljo in ponavad se tudi ne, ampak zdele mi bodo pa živce požrli, ker se mi zdi kot množični napad name. Dejansko mi je nekdo rekel, če je kaj narobe z mano?!Wtf??? Sm mislila skoz, da živimo v 21. stoletju, kjer dejstvo da si samski še ne pomeni, da si čuden in da te noben ne mara, ampak očitno se motim….

Zato je ta blog naslovljen me, me, me….ker sem jaz lahko jaz, tudi če ob meni ne koraka nekdo, ker sem jaz lahko jaz tudi, če grem zvečer sama v posteljo(priznam, to je edina pomankljivost samskega statusa), ker sem jaz jaz tudi, če me nihče ne pokliče le zato, da bi mi povedal da me pogreša!

Torej people, stop bugging me about me being single! I like it! aja, pa btw ne hodt več k meni jokat ko mate probleme v odnosu, ker to je pa tema ki bi si zaslužila nov blog, ma kar cel roman. Najprej mi morite kok sm čudna ker sem samska, potem pa mi hodte razlagat, da vaš partner ni to kar bi moral bit!GRRRRRRR

Dan po izpitu…po zadnjem izpitu v tem izpitnem obdobju! Kakršen koli že je;  sončen, deževen, hladen ali topel, je ta dan SUPER!!!!

Dons sem se lotila pospravljanja moje sobe, ki je v tem izpitnem obdobju katastrofalna, saj je polna papirjev, lističev, čokoladnih ovitkov, plastenk, prahu, oblačil nametanih v kupe in na balkonu so prenapolnjeni pepelniki. Torej, skrajni čas da jo spravim v red! Pri tem opravilu pa mam preproste zahteve- dobra muzka, ki mora biti tolk naglas da preglasi sesalnik, vsi čistilni pripomočki morajo biti na dosegu roke, ker ce moram enkrat v kakšno drugo sobo, mi lahko pade “koncentracija” za pospravljanje insuper je, če sem doma sama, da s svojim “petjem” ne mučim nedolžnih ljudi.  Dons so bli vsi ti pogoji izpolnjeni- na radiu so se vrteli RHCP, sesalniki, krpe in omela so bli na vidnem polju, domači pa varno spravljeni v službah.

Odkritja pri pospravljanju pa so:

• sem ponosni lastnik 3,5 parov rokavic in to celo enega zelenega para
• posedujem tudi vojaško zeleno torbo z znakom rdečega križa
• kopalke od lanske sezone so ostale brez zgornjega dela
• doma imam CD od Vlada Kreslina, in to kar dvojnega
• lastim si knjigo iz srednješolske knjižnice
• pod posteljo sem polega neomejeno prahu našla tud par moških nogavic

Pospravljanje sobe je očitno tudi lov za zakladi in zdej ravno študiram zakaj sem se tega opravila branila kot hudič križa, ki je pa čist fun!

Dons je spet dan za izpit- tako da je tudi dan za pisanje bloga! Čeprav dons mi pa nič ne pomaga, zato ker sem se v teh dneh nekako preveč prepustila poletnemu razpoloženju, piknikom in moj čas preživet s knjigo je bil sramotno kratek. Dons sem seveda jezna nase-kako tipično…14 dni se zabavam, dons se pa jezim zakaj se nism vsaj kaki 2 urci na dan učila, pa bi zdej vedla vsaj osnove!!!!Vem, vem, po toči zvoniti je prepozno. Ampak še vseen sem se spravla pisat blog(vraževerna postajam), ker mogoče mi bo pa vsaj toliko pomagal, da se ne bom spravila v popolnoma sramoto!

Udine so po novem pri meni zapisane z zlatimi črkami. Včeraj sem bla tam na koncertu od ene mojih all time favourite skupine-RHCP, katere pevec Anthony mi je v mlajših letih (pa tut zdej) razburjal domišljijo.

Zadnje čase sem brala neki teh blogov z opisi koncertov(od irene, pi.romana,…) in čeprav vem,. da je moj talent za pisanje bolj…ga ni, ampak probat ni greh!

Torej, saga se začne v Ljubljani, ko se s K. spraviva na bus številka 12(od 21 busov, ki s koncerti.net potujejo v Udine). Med voznjo se že posluša RHCP in se spravlja v popoln mood za koncert! Ob 18.00 smo pred stadionom v Udinah in prva postaja je wc. Not good!Ugotovim, da moje konstantno zagovarjanje Italijanov, da niso cigani(kot me že leta prepričuje predvsem G.) ni najbolj pametno-WC je bil poplavljen, s koščki papirja povsod, s človekom ki opravlja svojo potrebo v vedro z metlami! Ampak ni panike, s K. greva še na eno pivo, pol pa počasi noter!

Kar me je presenetilo je, da varnostniki niso pregledovali torb in da si v notranjost lahko zvleku kar ti je srce poželelo!Še eno pivo, še en obisk WC-ja(tokrat v kemični izvedbi in precej boljšem stanju) pol pa poiskat lokacijo! Boys, I’m ready!

No, ampak najprej predskupina-Wu tang clan….že neki let ne poslušam tega(pa še takrat ko sem, mi je bilo to bolj vsiljeno-večji in močnejši brat), ampak morm rečt da sem kr notr padla. S K. ga šejkava in groovava in od besedil znava samo mother f…. in f….!Fantje ga rapajo približno urco, pol pa se poslovijo in vadijo svojo novo pridobljeno in priučeno italjianščino!:)Sam še mal pa bodo RHCP!!!!K. stiskam za roko in L. posluša moje napovednike s katerim komadom bodo začel(uganla sem)!!

Ob desetih završi med neomejeno folka na stadionu-na odru je Flea in trga po kitari!Yeeeeeeeessssssss!!!!!!Anthony poje Can’t stop(is tvojih ust v božja ušesa, da ne bi nikol nehu pet) in folk poje, pleše, uživa!Pri Under the bridge se mi naježi koža(tut zaradi tega kar piše v avtobiografiji, kako je nastal komad) in do konca koncerta uživam, pojem, plešem. Ko po uri in pol rečejo CIAO in tut oddidejo z odra in se prižgejo luči, mam nasmeh do ušes in me gužvanje proti izhodu prov nič ne moti!!!Fenomenalno!!!!!!

Vožnja domov je minila relativno hitro, ko pa ob petih vidim svojo posteljo, je pa skor tok zaželjena kot če bi bil na običajen dan v njej Anthony!!!!

Svojega bloga ne pišem pogosto, v bistvu zelo redko in dons sem se začela spraševat zakaj je tako. Odgovori so se mi začeli ponujatim kot po tekočem traku, in sicer nekako v tem vrstnem redu- ker ne vem točno o čem bi pisala. Ker sem človek, ki rad skriva svoja čustva, razmišljanja pred ostalimi. Pa še bi lahko naštevala, ampak že pri tem drugem odgovoru sem naletela na vprašanje zakaj. Zakaj ne maram kazati svojih čustev, razmišljanj, misli? Pa to zdej ne govorim na splošno, to skrivam pred vsemi- pred družino, prijatelji, znanci…in ob tem se včasih počutim zelo, zelo grozno. Ker se mi zdi, da ljudje ne vedo dosti o meni, razlog pa se skriva prav v tem. Spomnim se da ko sem bila v svojih najobčutljivejših letih sem v svoj skrivni(vsaj upam) dnevnik napisala, da si včasih želim, da bi se rodila na Finskem-to pa zaradi sterotipnega znanja o Fincih, ki naj bi bili tihi, hladni in zadržani(poznam jih nekaj in noben ni takšen- kakšen nateg so te sterotipi:)). No, meni se je vedno zdelo, da če bom ljudem pokazala svoja čustva, razmišljanja, me bodo slej ko prej prizadeli. Kar je bilo v nekaterih primerih, ko sem se komu razkrila res, vendar ne vedno.

Potem pa sem se zadnjič enkrat odločila, da poiskusim nekomu mal potarnati, pojokcati in se razkriti in ugotovila, da je to prov super- sama sem se počutla 10 kil lažja, pa še dober nasvet sem zraven dobila.Kaj češ lepšga!

Razlog zakaj pa to zdele pišem pa je, da sem se ob tem počutla tok dobr, da sem očitno pretiravala v tem svojem razkrivanju in to poskusila še pri neki drugi osebi. NAPAKA!!!! Moj hrbet je ranjen, ker nisem dobila le noža tja, ampak celo sekiro, bor mašino, cirkularko, kaj jst vem. Skratka ta oseba je popolnoma izkoristila moje zaupanje, me prizadela in se mi zdi, da se bom vrnila k pšrejšnjemu početju- ko se pojavi problem, ga poskušaj rešiti sam. Če res ne gre, prespi za par dni in poskušaj znova. če še kar ni nič boljše, ga preprosto odmisli. če se še kdaj prikaže ta isti problem, pa….Ma kdo nasvet?kako se nezauplivo, zadržano pri svojih problemih in na videz(!!!!) hladno dekle loti takšnega trdovratnega problema?!

No, jst sem eden unih ljudi, ki redno bere, precej neredno pa pise bloge. Ampak dons je spet dan za pisanje bloga-caka me namrec izpit in ker sem dosedaj ze dvakrat napisala blog na dan izpita in obakrat dobila pozitivno oceno, sm kar se tega tice ze kr mal vrazeverna!

Dons pa nujno rabim pozitivno oceno(6 bi prosim, sm skromna osebica), ker se s tem izpitom ukvarjam ze kr (pre)vec, tko da rabim vso sreco(znanje tko in tko mam):)

Danes imam izpit in že dvakrat sm na dan izpita pisala blog,tko da zdej iz tega delam navado:) Če se splača bom izvedela v teh dneh-namreč dvakrat sem pisala blog pred izpitom in enkrat je šlo skozi,enkrat ne…Tko da če dons nardim izpit,postanem vraževerna in bom v tem študijskem letu mela še kr nekaj blogov:)

Drugače nisem vraževerna-ne nosim nč za srečo,nobenih amuletov, zajčjih šapic in lucky underweara, ampak za izpit vse!:) Da bo čimprej konc tega izpitnega (m)učenja in se lahko posvetim pomembnim zadevam-poletju, morju, soncu, potovanjem,užitkom in spoznavanju novih ljudi:)