vse to in se vec

Udine so po novem pri meni zapisane z zlatimi črkami. Včeraj sem bla tam na koncertu od ene mojih all time favourite skupine-RHCP, katere pevec Anthony mi je v mlajših letih (pa tut zdej) razburjal domišljijo.

Zadnje čase sem brala neki teh blogov z opisi koncertov(od irene, pi.romana,…) in čeprav vem,. da je moj talent za pisanje bolj…ga ni, ampak probat ni greh!

Torej, saga se začne v Ljubljani, ko se s K. spraviva na bus številka 12(od 21 busov, ki s koncerti.net potujejo v Udine). Med voznjo se že posluša RHCP in se spravlja v popoln mood za koncert! Ob 18.00 smo pred stadionom v Udinah in prva postaja je wc. Not good!Ugotovim, da moje konstantno zagovarjanje Italijanov, da niso cigani(kot me že leta prepričuje predvsem G.) ni najbolj pametno-WC je bil poplavljen, s koščki papirja povsod, s človekom ki opravlja svojo potrebo v vedro z metlami! Ampak ni panike, s K. greva še na eno pivo, pol pa počasi noter!

Kar me je presenetilo je, da varnostniki niso pregledovali torb in da si v notranjost lahko zvleku kar ti je srce poželelo!Še eno pivo, še en obisk WC-ja(tokrat v kemični izvedbi in precej boljšem stanju) pol pa poiskat lokacijo! Boys, I’m ready!

No, ampak najprej predskupina-Wu tang clan….že neki let ne poslušam tega(pa še takrat ko sem, mi je bilo to bolj vsiljeno-večji in močnejši brat), ampak morm rečt da sem kr notr padla. S K. ga šejkava in groovava in od besedil znava samo mother f…. in f….!Fantje ga rapajo približno urco, pol pa se poslovijo in vadijo svojo novo pridobljeno in priučeno italjianščino!:)Sam še mal pa bodo RHCP!!!!K. stiskam za roko in L. posluša moje napovednike s katerim komadom bodo začel(uganla sem)!!

Ob desetih završi med neomejeno folka na stadionu-na odru je Flea in trga po kitari!Yeeeeeeeessssssss!!!!!!Anthony poje Can’t stop(is tvojih ust v božja ušesa, da ne bi nikol nehu pet) in folk poje, pleše, uživa!Pri Under the bridge se mi naježi koža(tut zaradi tega kar piše v avtobiografiji, kako je nastal komad) in do konca koncerta uživam, pojem, plešem. Ko po uri in pol rečejo CIAO in tut oddidejo z odra in se prižgejo luči, mam nasmeh do ušes in me gužvanje proti izhodu prov nič ne moti!!!Fenomenalno!!!!!!

Vožnja domov je minila relativno hitro, ko pa ob petih vidim svojo posteljo, je pa skor tok zaželjena kot če bi bil na običajen dan v njej Anthony!!!!

Svojega bloga ne pišem pogosto, v bistvu zelo redko in dons sem se začela spraševat zakaj je tako. Odgovori so se mi začeli ponujatim kot po tekočem traku, in sicer nekako v tem vrstnem redu- ker ne vem točno o čem bi pisala. Ker sem človek, ki rad skriva svoja čustva, razmišljanja pred ostalimi. Pa še bi lahko naštevala, ampak že pri tem drugem odgovoru sem naletela na vprašanje zakaj. Zakaj ne maram kazati svojih čustev, razmišljanj, misli? Pa to zdej ne govorim na splošno, to skrivam pred vsemi- pred družino, prijatelji, znanci…in ob tem se včasih počutim zelo, zelo grozno. Ker se mi zdi, da ljudje ne vedo dosti o meni, razlog pa se skriva prav v tem. Spomnim se da ko sem bila v svojih najobčutljivejših letih sem v svoj skrivni(vsaj upam) dnevnik napisala, da si včasih želim, da bi se rodila na Finskem-to pa zaradi sterotipnega znanja o Fincih, ki naj bi bili tihi, hladni in zadržani(poznam jih nekaj in noben ni takšen- kakšen nateg so te sterotipi:)). No, meni se je vedno zdelo, da če bom ljudem pokazala svoja čustva, razmišljanja, me bodo slej ko prej prizadeli. Kar je bilo v nekaterih primerih, ko sem se komu razkrila res, vendar ne vedno.

Potem pa sem se zadnjič enkrat odločila, da poiskusim nekomu mal potarnati, pojokcati in se razkriti in ugotovila, da je to prov super- sama sem se počutla 10 kil lažja, pa še dober nasvet sem zraven dobila.Kaj češ lepšga!

Razlog zakaj pa to zdele pišem pa je, da sem se ob tem počutla tok dobr, da sem očitno pretiravala v tem svojem razkrivanju in to poskusila še pri neki drugi osebi. NAPAKA!!!! Moj hrbet je ranjen, ker nisem dobila le noža tja, ampak celo sekiro, bor mašino, cirkularko, kaj jst vem. Skratka ta oseba je popolnoma izkoristila moje zaupanje, me prizadela in se mi zdi, da se bom vrnila k pšrejšnjemu početju- ko se pojavi problem, ga poskušaj rešiti sam. Če res ne gre, prespi za par dni in poskušaj znova. če še kar ni nič boljše, ga preprosto odmisli. če se še kdaj prikaže ta isti problem, pa….Ma kdo nasvet?kako se nezauplivo, zadržano pri svojih problemih in na videz(!!!!) hladno dekle loti takšnega trdovratnega problema?!

No, jst sem eden unih ljudi, ki redno bere, precej neredno pa pise bloge. Ampak dons je spet dan za pisanje bloga-caka me namrec izpit in ker sem dosedaj ze dvakrat napisala blog na dan izpita in obakrat dobila pozitivno oceno, sm kar se tega tice ze kr mal vrazeverna!

Dons pa nujno rabim pozitivno oceno(6 bi prosim, sm skromna osebica), ker se s tem izpitom ukvarjam ze kr (pre)vec, tko da rabim vso sreco(znanje tko in tko mam):)