Ko grem brat bloge obvezno preberem Katarinino pisanje, ker mi je všeč njen slog. Tako sem zadnjič brala njen blog o alkoholu in očetu. Ne morem vam opisat kako me take zgodbe ganejo in potrejo. Ravno zato sem se odločila, da napišem nekaj o moji družini, ki je popolnoma drugačna. Res imam srečo in te zgodbe ne pišem zato, da bi jo “metala” pred nos, tistim, ki te sreče nimajo, ampak zato, ker želim s tem blogom svojemu očetu, ki bo to bral in čeprav ne bom omenila njegovega imena, vedel kako sem mu hvaležna, da je tak kot je, da me ima rad in me podpira. To pišem zato, ker ga imam rada in ga spoštujem in se mi zdi, da bi morala to narediti večkrat- namreč pokazati mu, da je spoštovanja vreden očka.
Torej moj oči je zlat človek. Odkar sem na svetu je tu zame, mu podpira in spoštuje kot človeka. Kot mali deklici mi je pihal rane in nanje lepil obliže, ko sem pred blokom padala po tleh. Naučil me je voziti se s kolesom, kar ni bila lahko naloga, saj sem se bala da se tega ne bom mogla naučiti. Ko mi v šoli matematika ni šla najbolje, je vzel knjigo v roke in se poglobil vanjo, da bi mi kar najbolj preprosto razložil zahtevno snov. Ko sem jokala zaradi fantov, prijateljev ali pa kar tako, mi je prinesel robčke in kak košček čokolade, ki jo obožujem ter poslušal moje najstniške blodnje o krivicah, ki so(beri: niso) se mi dogajale. Poleg tega pa je celo življenje in še danes trdo delal, da mi lahko omogoči lagodno življenje in marsikateri priboljšek. večkrat se je odpovedal stvarem v življenju v mojo ali bratovo korist, se trudil da bi nama omogočil svetlo prihodnost in naju hkrati vzgojil v dobra in srčna človeka. Zraven pa je še ljubi in spoštuje mojo mami(ravno tako zlato osebo, ki mi je v življenju prav tako stala ob strani, podpirala v vsem in me imela rada). Nekaj kar mi je pa najbolj všeč pri mojih starših pa je to, da se spoštujeta, preživljata svoj prosti čas skupaj, se razvajata in prilagajata drug drugemu.
Moje otroštvo je bilo tako lepo, ravno zaradi moje družine, ki je takšna kot si jo lahko le želiš. Ta blog se bo nekaterim zdel malo osladen, ampak who cares:)
v prihajajočim dneh pa se en blog posvečen mami. 
tko da mami- pripravi se na spremljanje siola v teh dneh:)
